Zakaj dopolnjevati prehrano s prehranskimi dopolnili?

• Živimo v času najbolj napredne kmetijske tehnologije.
• Proizvedemo več hrane kot kadarkoli prej.
• Najnaprednejše možnosti shranjevanja in transporta nam omogočajo, da imamo sveža živila v naših supermarketih v nekaj urah.
• Smo bolj izobraženi o vprašanjih, povezanih z zdravjem, kot katerakoli generacija pred nami.
• Na internetu lahko pridobimo več informacij, kot jih lahko predelamo v življenju.
• Imamo hrano, imamo znanje in imamo izbiro…
• Torej, zakaj bi uživali prehranska dopolnila?

 

Obstaja več razlogov in vsi kažejo na nas same, na naše starše, babice in dedke……na naše razvijajoče se potrebe in izbor življenjskega sloga.

 

Ne pozabimo tudi na velik posel in težnje po dobičku pri proizvodnji prehranskih dopolnil. Vendar pa so naše izbire in naše življenjske zahteve tlakovale takšen razvoj.

Če pogledamo nazaj nekaj generacij so zagotavljale hrano predvsem lokalne kmetije. To je bil čas, ko so bile: debelost, bolezni srca in ožilja in alzheimerjeva bolezen izjema.

 

Povečano število prebivalcev je povzročilo povečano povpraševanje po proizvodnji hrane. Novi načini kmetovanja so privedli do upada hranil v tleh in navsezadnje v pridelani hrani. Tako smo razvili nove tehnologije in prakse, ki vključujejo pesticide in gnojila. Danes je veliko sadja in zelenjave tudi gensko spremenjene z namenom povečanja proizvodnje ter tudi zato, da bi imela privlačnejši videz.

 

Hrana pridelana na osiromašenih tleh je tudi sama osiromašena hranil, ki so pomembna za zdravje ljudi. Študije kažejo, da so se hranilne vrednosti pridelane hrane v zadnjih 75 letih bistveno zmanjšale. Pripisujejo jo mineralnemu izčrpavanju, izgubi mikroorganizmov v tleh in tudi spreminjanju rastlinskih sort.

Po raziskavah naj bi zelenjava, ki jo lahko kupimo v supermarketih, vsebovala od 5% do 40% manj mineralov (npr. magnezijevih ionov, kalcija in cinka) kot tista izpred 50-ih let.

To se ne nanaša le na sadje in zelenjavo. Nanaša se tudi na hranilno vrednost rib, mesa in svinjine, na katero direktno vpliva čistost in hranilna vrednost hrane, ki jo te živali pojedo. Tudi njihova krma je osiromašena hranil, saj prihaja z istih polj kot zelenjava in sadje, ki ga jemo mi.

 

Način življenja

 

Dandanes so naše prehranjevalne navade zelo različne:

 

• Nekateri jedo zato, ker je čas za to.
• Drugi zaradi lakote in izčrpanosti.
• Pri nekaterih željo po hrani sprožajo čustva, kot so depresija, veselje ali pa jedo le zaradi dolgčasa.

 

In celo za tiste, ki se trudijo vestno pripravljati obroke hrane, jim v današnjem tempu življenja le to predstavlja velik izziv.

 

• Obroke velikokrat preskočimo.
• Čas za obrok je odvisen od hitrih in spremenljivih urnikov.
• Malo časa za obrok pomeni hitre obroke in nezadostno žvečenje.
• Zmanjševanje stroškov v času krize pomeni ceneje pripravljene obroke.
• Včasih si privoščimo nezdravo hrano kot tolažbo ali nagrado.
• Težko je slediti skozi dan, koliko vitaminov in mineralov zaužijemo, da so naše potrebe zadoščene.
• Lažje izvemo, koliko kalorij, ogljikovih hidratov in maščob vsebuje pripravljena hrana, smo pa daleč od tega, da bi vedeli, koliko vitamina A je v ribi, ki nam jo prinesejo na mizo.
• Obstaja zelo malo dni v tednu, ko lahko večina od nas res zaužije priporočeno količino sadja in zelenjave na dan. V Sloveniji pojemo 35 % manj sadja kot ga priporoča Svetovna zdravstvena organizacija.

 

Neredne prehranjevalne navade in stres prispevajo k neurejeni prebavi, kar otežuje telesu, da bi absorbiralo vsa hranila iz hrane, ki jih potrebuje.

 

Uporaba zdravil dandanes je večja kot kdajkoli prej. Večina zdravil osiromaši telo esencialnih hranil, kar ima za posledico še večji primanjkljaj.

 

Naš globalni način življenja in industrializacija sta povzročila povečan nivo onesnaževalcev v okolju, ki onesnažujejo zrak, vodo in hrano. Posledično naše telo potrebuje dodatna hranila (kot so vitamini A, C in E), da lahko razstrupi in izloči škodljive spojine.

 

Če katerakoli zgoraj navedena stvar velja za vas, obstaja velika verjetnost, da ne dosegate potrebnega minimalnega nivoja hranil, primernega za zdravega človeka, kaj šele optimalne vrednosti za vzdrževanje optimalnega zdravja.

 

Nizka vsebnost hranil in priprava hrane

Dejstvo je, da skoraj katerokoli procesiranje hrane zmanjša vsebnost hranil. Čeprav je odvisno od tipa hrane in hranil, od tega ali gre za zamrzovanje, sušenje, kuhanje, odcejanje, je za pričakovati, da pride do izgube hranil (vključno z B-kompleksom vitaminov in vitaminom C). Najbolj uničujoča metoda priprave hrane je kuhanje, še posebno na visoki temperaturi.

Najboljši način, da izkoristite hranila je, da uporabite tudi tekočino, v kateri ste kuhali zelenjavo ali sadje. Vsebnost vitamina B in C, ki ostane npr. pri kuhanju juhe pri visoki temperaturi, je za 50 % nižja. Pri pogrevanju hrane še dodatno znižate hranilno vrednost vitaminov.

 

 

TOREJ ……..Zakaj dopolnjevati prehrano s prehranskimi dopolnili? Zaradi:

                               

Napredne kmetijske tehnologije

Hranil osiromašene zemlje, prisotnosti pesticidov, gensko spremenjenih rastlin, antibiotikov in hormonov.

 

Procesiranja hrane

Transport hrane, shranjevanje v hladilnikih, na visokih temperaturah ter dodane kemikalije, aditivi: vse to zmanjša hranilno vrednost živil, dodane kemikalije pa lahko vplivajo na sposobnost telesa, da privzame hranilne snovi.

 

Načina življenja

Težko je identificirati, slediti in zagotoviti dnevno potrebo po vitaminih, mineralih in drugih hranilih, potrebnih za razvoj in vzdrževanje zdravega telesa.

 

Osebne potrebe

Aktivnost, starost, spol in zdravstveno stanje so edinstveni za vsakega posameznika, zatorej so potrebe po hranilih za vsakogar drugačne in se spreminjajo.